Predstavniki Mednarodnega družbenega gibanja ALLATRA so na srečanju OVSE na Dunaju obravnavale vprašanja demokratične odpornosti in informacijskih pritiskov

DUNAJ, Avstrija – 16. in 17. marca 2026 je dopolnilno srečanje OVSE o človekovi razsežnosti na temo »Priprava zakonodaje za demokratično odpornost« služilo kot platforma za razpravo o porajajočih se izzivih za demokratično upravljanje. Predstavniki Mednarodnega družbenega gibanja ALLATRA so k dialogu prispevali z govori na dveh plenarnih zasedanjih in organizirali poseben spremljevalni dogodek.

Spremljevalni dogodek z naslovom »Antikultne mreže kot ugrabitev zakonodaje: kako stigmatizacija spodkopava demokratično pripravo zakonov« se je osredotočil na dejavnosti in retoriko, povezano z mednarodno antikultno mrežo s koreninami v Rusiji, ter na njihov vpliv na demokratične institucije v različnih državah.

Cilj dogodka je bil osvetliti mehanizme, prek katerih stigmatizirajoča retorika vpliva na javni diskurz, institucionalno odločanje in zakonodajne procese. Govorniki so orisali ponavljajoče se vzorce, ki se razvijajo skozi stopnje stigmatizacije, dezinformacij, institucionalnih pritiskov in nazadnje kriminalizacije.

Roman Gural iz Poljske je predstavil analitični okvir, uporabljen za preučevanje antikultne dinamike, in izjavil: 

»Kakšna je metodologija antikultne mreže? Pri preučevanju dokumentiranih primerov metodologije antikultne mreže iz več držav so raziskovalci identificirali ponavljajoč se vzorec v tem, kako se razvijajo antikultne retorike in negativno vplivajo na javni diskurz.« 

Govorec je opozoril, da lahko takšne usklajene kampanje, ko sistematično ciljajo na specifične družbene skupine, spodkopavajo enakopravno sodelovanje in ustvarjajo pogoje za izključevanje, pridobijo značilnosti informacijskega terorizma – namerne uporabe informacij za ustvarjanje strahu, družbenih delitev in pritiskov na demokratične sisteme. V tem kontekstu je bila izražena posebna zaskrbljenost glede kampanj, povezanih z Rusko zvezo centrov za preučevanje religij in sekt (RACIRS). Ponavljajoče se označevanje in diskreditirajoča retorika RACIRS-a presegata kritiko, ki temelji na mnenju, in prehajata v trajne oblike informacijskih pritiskov, ki vplivajo na pravice in demokratične varovalke.

Iren Schmuttermeier iz Avstrije je poudarila sistemski vpliv antikultnih mehanizmov na demokratične strukture in dejala:

 »V svojem bistvu je antikultizem sistemski instrument za uničevanje demokracije in opravičevanje totalitarnega nasilja.«

 V svojem govoru je posebno pozornost namenila Ruski federaciji kot študiji primera, ki ponazarja dolgotrajno vključevanje antikultne retorike v institucionalne in pravne okvire, kar je privedlo do znatnega omejevanja temeljnih pravic znotraj civilne družbe. Obravnavala je tudi vlogo RACIRS-a, ki ga vodi Aleksander Dvorkin, pri oblikovanju retorike, ki je prispevala k marginalizaciji verskih manjšin in akterjev civilne družbe v Ruski federaciji.

Razprava je preučila tudi transnacionalno razsežnost, vključno z vlogo Evropske zveze centrov za raziskovanje in informiranje o sektah (FECRIS) pri širjenju antikultne retorike po evropskih državah.

Karolina Hronova iz Češke je poudarila čezmejni vpliv te dinamike:

»Popolnoma enake metode hibridnega vojskovanja v obliki stigmatizacije, dezinformacij, institucionalnih pritiskov in poskusov zakonodajnih manipulacij so bile uporabljene in se še vedno uporabljajo v evropskih demokratičnih državah.«

Poseben del dogodka se je osredotočil na primer Mednarodnega družbenega gibanja ALLATRA v Rusiji in Ukrajini, ki je bil predstavljen kot primer, kako lahko usklajene kampanje stigmatizacije, ki jih organizira antikultna mreža pod vodstvom ruskega RACIRS-a, vplivajo na javno dojemanje in institucionalne pristope celo v nasprotujočih si geopolitičnih kontekstih. Izpostavljena je bila odločitev ukrajinskega sodišča z dne 25. februarja 2026, ki je ugotovilo, da ni pravne podlage za prepoved gibanja, in zavrnilo dokazno gradivo zaradi metodološke nezanesljivosti ter pristranskosti.

ANTIKULTNA RETORIKA IN DEMOKRATIČNA ODPORNOST

Razprava je obravnavala širše posledice antikultne retorike za demokratično odpornost. Govorniki so opozorili, da do spodkopavanja demokracije ne prihaja le s protipravnimi dejanji, temveč tudi s formalno zakonitimi postopki, ki jih oblikujejo dolgotrajni informacijski pritiski.

Poudarili so, da stigmatizirajoča retorika pogosto napoveduje zakonodajne ali sodne ukrepe, saj vpliva na dojemanje javnosti. Sčasoma lahko takšne retorike normalizirajo izključevanje družbenih skupin in olajšajo sprejemanje restriktivnih ukrepov.

SVOBODA IZRAŽANJA IN RAZČLOVEČENJE

Ključna tema spremljevalnega dogodka je bil odnos med svobodo izražanja in širjenjem razčlovečujoče retorike. Medtem ko svoboda izražanja ostaja temelj demokratičnih družb, so govorniki izpostavili pomembnost razlikovanja med legitimno javno razpravo in usklajenimi kampanjami stigmatizacije ter dezinformacij.

Izpostavljena je bila sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki priznava, da svoboda izražanja prinaša odgovornosti in je lahko podvržena omejitvam, kadar je to potrebno za zaščito pravic in dostojanstva drugih.

Veronika Amaya Lael Sabol s Slovaške je obravnavala širšo informacijsko razsežnost vprašanja:

»Svoboda izražanja bi morala služiti resnici, pluralizmu in odprti razpravi – ne pa sistematičnemu razčlovečenju skupnosti.«

PLENARNI GOVORI

Med prvim plenarnim zasedanjem je Dušan Valeček iz Češke obravnaval vprašanje antikultnih mrež kot hibridne grožnje demokratičnim sistemom. Poudaril je, da se pod krinko boja proti tako imenovanim »nevarnim sektam« takšne mreže lahko vključujejo v sistematične kampanje, uperjene proti verskim manjšinam, državljanskim pobudam in zagovornikom človekovih pravic, hkrati pa si prizadevajo vplivati na zakonodajne in institucionalne procese.

Poudaril je tudi, da so bili podobni pomisleki izraženi že na prejšnjih dogodkih OVSE, in opozoril na potrebo po nadaljnji mednarodni pozornosti do tega vprašanja.

Na tretjem plenarnem zasedanju se je Jevgenija Malecka, upokojena uslužbenka organov pregona in pravna svetovalka iz Latvije, osredotočila na odnos med stigmatizacijo, dezinformacijami in omejevanjem temeljnih pravic.

Poudarila je, da se demokratično nazadovanje pogosto začne še pred formalnim sprejetjem restriktivnih ukrepov, in sicer v fazi, ko dolgotrajni informacijski pritiski oblikujejo javno mnenje.

Nadalje je opozorila, da lahko takšne prakse, kadar dezinformacijske kampanje sistematično napovedujejo omejevanje pravic in svoboščin, predstavljajo obliko informacijskega terorizma, namenjenega preoblikovanju demokratičnega prostora s psihološkimi in institucionalnimi pritiski.

Jevgenija je izpostavila vprašanje, ali bi moral sodni nadzor razviti jasnejše standarde za prepoznavanje primerov, v katerih lahko stigmatizirajoče informacijske kampanje vplivajo na legitimnost omejitev, naloženih akterjem civilne družbe.

Sodelovanje Mednarodnega družbenega gibanja ALLATRA na konferenci OVSE je ponovno potrdilo pomen neprekinjenega mednarodnega dialoga o odnosu med hibridnimi grožnjami, demokratično pripravo zakonodaje, svobodo izražanja in zaščito temeljnih pravic.

Predstavniki delegacije ALLATRA so se aktivno povezovali tudi z drugimi udeleženci srečanja, vključno z diplomati, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij, si izmenjevali poglede ter skozi celoten dogodek prispevali k strokovnemu dialogu. Ti stiki so bili priložnost za vzpostavitev novih povezav, razpravo o skupnih izzivih in krepitev mednarodnega sodelovanja pri obravnavanju porajajočih se groženj demokratičnim institucijam.

Razprave na Dunaju v okviru OVSE so osvetlile potrebo po večji ozaveščenosti o tem, kako lahko usklajena antikultna retorika vpliva na demokratične sisteme, ter poudarile pomen varovanja demokratičnih institucij in pravnih procesov pred pritiski, ki temeljijo na informacijah.

O Mednarodnem družbenem gibanju ALLATRA

Mednarodno družbeno gibanje ALLATRA je neodvisna, na prostovoljstvu temelječa organizacija, posvečena izvajanju obsežnih raziskav na področju geodinamike in okoljskih vprašanj. MDG ALLATRA je prepoznavno po svojem interdisciplinarnem pristopu k proučevanju naravnih nesreč, spodbujanju mednarodnega znanstvenega sodelovanja ter zavezanosti h krepitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V priznanje za svojo zavezanost varovanju okolja in ohranjanju stvarstva je Mednarodno družbeno gibanje ALLATRA leta 2024 prejelo apostolski blagoslov njegove svetosti papeža Frančiška. Leta 2025 je njegova svetost papež Leon XIV. podelil apostolski blagoslov predsednici ALLATRA in vsem njenim prostovoljcem.

Za novinarske poizvedbe se prosimo obrnite na [email protected]