GRC ALLATRA na srečanju OVSE o človekovi razsežnosti na Dunaju predstavil vidik zgodnjega opozarjanja na stigmatizacijo

Dunaj, 30. junij 2026 – Globalni raziskovalni center ALLATRA (GRC ALLATRA) je sodeloval na dodatnem srečanju OVSE o človekovi razsežnosti z naslovom »Preprečevanje mučenja in slabega ravnanja: krepitev sodelovanja in izvajanja«, ki je potekalo na Dunaju 29. in 30. junija 2026.

Uradni dnevni red srečanja je obravnaval zaščitne ukrepe v kazenskem pravosodju, usposabljanje in spremljanje, odgovornost, pravna sredstva ter rehabilitacijo preživelih. Prispevek GRC ALLATRA se je osredotočil na predhodni člen v verigi preprečevanja: informacijsko okolje, v katerem so lahko posamezniki in skupnosti stigmatizirani, izolirani in postopoma prikrajšani za enako družbeno priznanje in zaščito.

29. junija je »ALLATRA« organizirala stranski dogodek z naslovom »Od stigmatizacije do slabega ravnanja: lekcije iz Rusije in drugod, znaki zgodnjega opozarjanja, človekovo dostojanstvo in preprečevanje zlorab«. Potekal je v okviru programa stranskih dogodkov OVSE ter združil pravne raziskovalce, predstavnike civilne družbe in izkušene govorce iz celotne regije OVSE in širše.

Predstavniki GRC ALLATRA, od leve proti desni: Mariia Anapreichyk, Vladimir Ivanov in Jevgenija Malecka, na stranskem dogodku OVSE na Dunaju

Razprava je preučevala, kako lahko ponavljajoče se etiketiranje, kampanje blatenja in razčlovečujoči narativi vplivajo na javno mnenje, dostop do priložnosti in učinkovita pravna sredstva, preden je odkrita kršitev sploh uradno prepoznana. Izpostavljeno je bilo naslednje vprašanje: kako se lahko demokratične družbe odzovejo zakonito in sorazmerno ob hkratnem ohranjanju svobode izražanja ter izogibanju normalizaciji diskriminacije ali kolektivnega suma?

Ob odprtju dogodka je Vladimir Ivanov, odvetnik, pravni raziskovalec in predstavnik GRC ALLATRA iz Bolgarije, poudaril, da bi moralo preprečevanje segati preko končnih in vidnih faz zlorab.

»Na kateri točki se družbena stigmatizacija natančno spremeni v sistemsko tveganje za človekove pravice in kdaj začne institucionalni pritisk nadomeščati enako pravno varstvo?«

Med govorci je bil tudi Alberto Contu, višji svetovalec za ustavno teorijo in etično upravljanje iz Italije, čigar vnaprej posneti prispevek je obravnaval odnos med ustavnimi varovali in vsakodnevno institucionalno prakso. Poudaril je, da morajo ustavne zaveze ostati učinkovite pri delu sodišč, javnih uprav in organov pregona.

»Preseči moramo kazensko pravo suma in razširiti kulturo dolžnega ravnanja na vseh ravneh: pooblastila morajo biti podrejena pravicam.«

V svojih pripombah je opozoril pred nadomeščanjem dokazov in individualne obravnave s stereotipi, domnevnimi skupinskimi značilnostmi ali kazenskim pravom suma.

Dr. Aicha Bacha, politologinja iz Belgije, ustanoviteljica in predsednica Evropskega centra za razvoj ter geostrateške študije in analize (ECDA), je obravnavala stigmatizacijo skozi prizmo dostopa do javnih zaposlitev, družbene kohezije in enake participacije. Poudarila je, da lahko izključevanje ali podrejenost določenih skupnosti v javnih institucijah spodkopava javno zaupanje, družbeno kohezijo in enako vključenost v demokratično življenje.

»Ko skupnosti vidijo, da so sistematično odsotne iz institucij, ki jih upravljajo, je prejeto sporočilo globoko. Pravi namreč: vaše sodelovanje je dobrodošlo v nekaterih prostorih, ne pa tudi v tistih, ki so najbolj pomembni.«

Priča preganjanja iz Ruske federacije, katere identiteta zaradi varnostnih razlogov ni bila razkrita, je osebno opisala poročila o kršitvah človekovih pravic, ki so prizadele nekdanje prostovoljce »ALLATRA« v Rusiji. Priča je pojasnila, kako so leta stigmatizirajočih medijskih narativov predhodila uradnim omejitvam, racijam in kazenskim postopkom. Pričevanje je opisovalo poročila o hišnih preiskavah, prisilnih zaslišanjih in racijah ruskih organov pregona proti nekdanjim prostovoljcem.

»Usklajena kampanja za diskreditacijo 'ALLATRA' se je začela že leta 2015. Sedem let so v medijih redno objavljali klevetniška gradiva o nas. Namerno so nas označili za 'destruktivno sekto' in 'apokaliptični kult', ne zato, ker bi te etikete odražale resničnost, temveč zato, ker so služile ustvarjanju podobe sovražnika.«

Priča je opisala tudi, kako so preiskovalci med zaslišanji poskušali odvrniti razpravo o podnebnih vprašanjih. Ob obujanju izkušenj drugega nekdanjega prostovoljca »ALLATRA« je priča povzela besede preiskovalca:

»Ne smete govoriti o podnebju. Ta tema je prepovedana.«

Leoš Strnad, predstavnik Falun Dafa v Češki republiki, je govoril o poročilih o oblikah nadnacionalne represije, vključno z grožnjami, dezinformacijami, institucionalnimi pritiski in poskusi izolacije ciljne skupnosti od javne podpore. Pozval je institucije, naj ocenjujejo vzorce, namesto da bi vsak incident obravnavale kot nepovezano polemiko.

»Ko govorimo o mučenju in slabem ravnanju, seveda pomislimo na centre za pridržanje, policijske postaje, zaslišanja in zapore. Toda mučenje se skoraj nikoli ne začne tam. Začne se takrat, ko je skupina prikazana kot nevarna, neracionalna, nelojalna ali nevredna zaščite.«

V smeri urnega kazalca od zgoraj levo: predstavniki GRC ALLATRA na stranskem dogodku OVSE na Dunaju; Leoš Strnad, predstavnik Falun Dafa v Češki republiki; priča preganjanja iz Ruske federacije (identiteta prikrita iz varnostnih razlogov); in dr. Aicha Bacha, ustanoviteljica in predsednica Evropskega centra za razvoj ter geostrateške študije in analize (ECDA)

Prispevek g. Strnada je obravnaval poročila o ustrahovanju in uglednih napadih, ki vplivajo na izvajalce Falun Dafa in Shen Yun Performing Arts zunaj Kitajske, vključno z morebitnim vplivom na svobodo veroizpovedi ali prepričanja, svobodo izražanja ter pripravljenost institucij, da ponudijo zaščito.

Mariia Anapreichyk, pravna raziskovalka mednarodnega in evropskega prava ter predstavnica GRC ALLATRA s sedežem v Švici, se je osredotočila na vpliv stigmatizacije na dostop do pravnega varstva. Opozorila je, da lahko pravna sredstva postanejo praktično iluzorna, ko morajo organizacije preusmeriti precejšnja sredstva iz svojih legitimnih dejavnosti za odzivanje na dolgotrajne kampanje javnega diskreditiranja v več jurisdikcijah.

»Najučinkovitejši preventivni ukrep ni zgolj odzivanje po tem, ko se zloraba že zgodi. Pomeni prekinitev procesa v njegovih najzgodnejših fazah.«

Mariia Anapreichyk med govorom na stranskem dogodku OVSE na Dunaju

Nazadnje je Jevgenija Malecka, latvijska pravnica, nekdanja uslužbenka organov pregona, praktičarka na področju človekovih pravic, pravna raziskovalka in predstavnica GRC ALLATRA, predstavila kriminološki okvir, ki ga je opisala kot informacijski terorizem. Podrobno je preučila ta okvir in pojasnila, kako lahko usklajene informacijske kampanje uporabljajo stigmatizirajoče oznake, razčlovečenje in gradnjo »podobe sovražnika« za spodkopavanje javnega zaupanja ter ustvarjanje pogojev, v katerih se diskriminacija ali represija lahko zdi sprejemljiva. Poudarila je:

»Najnevarnejši element je legitimizacija nesprejemljivega. Informacijski terorizem spremeni moralno klimo države do te mere, da se začnejo diskriminacija, preganjanje ali represija proti ciljni skupini zdeti 'upravičeni' ali celo 'nujni' za rešitev države.«

Jevgenija Malecka med govorom na stranskem dogodku OVSE na Dunaju

Stranski dogodek je obravnaval primere in izražene pomisleke, povezane s civilno družbo, verskimi skupnostmi in etničnimi skupinami v Belgiji, Rusiji, Ukrajini, na Kitajskem ter v nadnacionalnih informacijskih okoljih. Govorci so preučili točko, na kateri lahko sistematična in usklajena razčlovečujoča retorika prispeva k diskriminaciji, izključevanju, institucionalnemu pritisku ter zmanjšani pripravljenosti za zaščito tistih, ki so tarča.

Enak preventivni vidik se je odrazil v plenarni razpravi srečanja o usposabljanju, spremljanju in večjem nadzoru. G. Ivanov je v svojem govoru trdil, da je treba usklajeno stigmatizacijo in razčlovečujoče narative prepoznati kot morebitne kazalnike zgodnjega opozarjanja pri preprečevanju mučenja in slabega ravnanja. Ob sklicevanju na primere, ki jih je predhodno predstavil GRC ALLATRA, je navedel ruske antikultne narative, ki opisujejo Ukrajino kot »totalitarno hipersekto« in Ukrajince kot »ljudožerce«. Če se takšne razčlovečujoče oznake sistematično širijo dlje časa, lahko postopoma normalizirajo sovražnost, oslabijo empatijo in ustvarijo pogoje, v katerih postanejo diskriminacija, slabo ravnanje in druge hude kršitve človekovih pravic verjetnejše. Z drugimi besedami, takšni narativi so morda igrali vlogo pri upravičevanju ruske agresije proti Ukrajini.

Vladimir Ivanov med govorom na plenarnem zasedanju OVSE na Dunaju

V GRC ALLATRA verjamejo, da učinkovito preprečevanje kršitev človekovih pravic zahteva pozornost tako do dejanskih zlorab kot do zgodnejših pogojev, ki omogočajo njihovo predvidljivost: ponavljajočega se razčlovečenja, usklajenih uglednih napadov, ovir za enako participacijo in slabljenja javne empatije do ciljnih posameznikov ali skupin.

GRC ALLATRA se zahvaljuje govorcem, udeležencem in organizatorjem, ki so prispevali k tej izmenjavi. Center bo še naprej podpiral raziskave, dialog in preventivne pristope, ki zagotavljajo človekovo dostojanstvo, enako pravno varstvo in varno okolje za civilno družbo po celotni regiji OVSE.

O »ALLATRA«

»ALLATRA« je mednarodna državljanska platforma z raziskovalnim centrom v Združenih državah Amerike (GRC ALLATRA), ki se ukvarja s celovito analizo podnebnih in okoljskih sprememb, proučevanjem vpliva mikro- in nanoplastike ter spodbujanjem medkulturnega sodelovanja in zaščito temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Za novinarske poizvedbe se prosimo obrnite na [email protected]