Globalni raziskovalni center ALLATRA predstavlja prvo številko revije »ALLATRA Natural Science Review«

Prva številka z naslovom »Naravoslovje v dobi planetarnih sprememb« združuje raziskovalna in analitična gradiva o mikro- in nanoplastiki, geodinamiki, naravnih nevarnostih, podnebnih procesih, imunologiji, kvantnih tehnologijah, umetni inteligenci in stanju svetovnih oceanov.

ATLANTA, Georgia, ZDA – 17. avgust 2026 – Globalni raziskovalni center ALLATRA (GRC ALLATRA) predstavlja prvo številko revije »ALLATRA Natural Science Review«, nove četrtletne interdisciplinarne publikacije, ustvarjene za sistematično poročanje o napredku v naravoslovnih znanostih ter njihovem pomenu za javno zdravje, okoljsko in podnebno varnost, odpornost infrastrukture, javne politike in dolgoročno sprejemanje odločitev.

Prva številka nosi naslov »Naravoslovje v dobi planetarnih sprememb« (Natural Science in an Age of Planetary Change). Publikacija na 97 straneh vsebuje znanstvene in analitične članke, strokovne preglede ter intervjuje, ki pokrivajo širok spekter tem, od prisotnosti mikro- in nanoplastike v človeškem telesu ter novih metod za njeno odkrivanje do mehanizmov potresov, toplotnega stanja oceanov, delovanja imunskega sistema in vse večje vloge nevronskih mrež v znanstvenih raziskavah.

Znanost kot temelj za razumevanje potekajočih sprememb

Revija »ALLATRA Natural Science Review« je nastala kot odziv na naraščajočo vrzel med tempom znanstvenega napredka in obsegom, v katerem se znanstveno znanje odraža v javnem in institucionalnem diskurzu. Izsledki raziskav z neposrednim pomenom za javno zdravje, pripravljenost na naravne nevarnosti in okoljsko politiko pogosto ostajajo omejeni na specializirane akademske kroge in ne postanejo vedno del informacijske baze, ki se uporablja pri sprejemanju odločitev.

Namen revije je zmanjšati to vrzel z umeščanjem zapletenih znanstvenih dognanj v jasen, natančen in vsebinski kontekst, ne da bi jih pri tem preveč poenostavili do te mere, da bi se izgubil njihov znanstveni pomen. Publikacija je namenjena raziskovalcem, inženirjem, zdravnikom, pedagogom in strokovnjakom s sorodnih področij ter vladnim in javnim ustanovam, odločevalcem in obveščeni splošni javnosti.

Kot ugotavlja odgovorni urednik revije dr. John Ahn, MBA, je cilj uredništva narediti zapleteno znanost dostopno, hkrati pa ohraniti njeno bistveno globino in nianse ter ustvariti prostor za vsebinsko znanstveno razpravo, dokler ta temelji na dokazih.

Uredniški odbor

Odgovorni urednik revije »ALLATRA Natural Science Review« je dr. John Ahn, MBA, glavni znanstvenik in predsednik Globalnega raziskovalnega centra ALLATRA. Doktoriral je iz kemijskega inženirstva na Tehnični univerzi v Münchnu, magistriral na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley, in zaključil študij MBA na poslovni šoli INSEAD. Njegovo delo se osredotoča na uporabo kvantitativnih metod, računalniških analiz in interdisciplinarnih podatkov pri proučevanju zapletenih naravnih sistemov, geodinamike, seizmičnosti in naravnih nevarnosti.

Znanstvena urednica revije je dr. Anastasiya Pashigreva, kemičarka in interdisciplinarna raziskovalka, specializirana za trajnostne tehnologije, okoljske sisteme in podnebne procese. V različnih obdobjih svoje poklicne poti je delovala na Univerzi v Oxfordu, Tehnični univerzi v Münchnu ter v podjetjih DuPont in Bayer.

V uredniškem odboru so tudi dr. Karolína Hronová, dr. med., dr. znanosti, klinična farmakologinja; dr. Jan Kára, višji sistemski arhitekt in razvijalec jedra Linux; dr. Andrea Lešková, strokovnjakinja za krajinsko znanost in okoljsko načrtovanje; ter Alexander Masny, mag. znanosti, biohemičar in bioinformatik.

Prva številka: od prenatalnega okolja do globalnih sistemov Zemlje

Prva številka je organizirana okoli več medsebojno povezanih tem: mikro- in nanoplastike ter njenih morebitnih bioloških posledic, dinamičnih procesov na Zemlji in naravnih nevarnosti, temeljnih in nastajajočih znanstvenih metod ter vloge oceanov kot ključne komponente planetarnega sistema.

Številka vključuje:

• »Prvo okolje: mikroplastika, nanoplastika, nosečnost in prihodnost človekovega zdravja« – dr. Antonio Ragusa, dr. med. Dr. Antonio Ragusa je predstojnik Oddelka za ginekologijo in porodništvo v bolnišnici Sassuolo v Italiji ter raziskovalec, ki proučuje učinke onesnaževanja okolja na prenatalni in perinatalni razvoj. Je avtor več kot 150 znanstvenih objav ter 22 knjig in knjižnih poglavij, vodil pa je tudi prvo študijo, ki je poročala o zaznavi mikroplastike v človeškem placentnem tkivu. Njegov članek obravnava nosečnost kot najzgodnejšo stopnjo človekove interakcije z okoljem in preučuje dokaze o prisotnosti mikro- in nanoplastike v posteljici (placenti), plodovnici, krvi iz popkovnice in materinem mleku, pa tudi neodgovorjena vprašanja o morebitnih dolgoročnih posledicah takšne izpostavljenosti.

• »Delci v nas« – pogovor z dr. Jeffreyjem Longom, dr. med. Zdravnik in radioterapevt onkolog z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami pri zdravljenju raka dr. Long preučuje vprašanje mikro- in nanoplastike z vidika klinične medicine. Članek razlikuje med ugotovitvami, ki so že potrjene – vključno z zaznavanjem delcev v različnih človeških tkivih –, in hipotezami, ki so še predmet preiskav in se nanašajo na vnetja, oksidativni stres, interakcije z biološkimi pregradami ter morebitno vlogo teh procesov pri razvoju bolezni.

• »Kako mikro- in nanoplastika vplivata na možgane? Novi dokazi« – José Antonio Muñoz in Anna Kotlyar. Dr. José Antonio Muñoz je specialist za otroško nevrologijo in nevrorazvoj, prejemnik naziva častnega profesorja Fakultete za izobraževalne vede na Universidad Mayor de San Andrés ter vodja Inštituta za otroški nevrorazvoj v Boliviji. Anna Kotlyar je geoekologinja in podatkovna analitičarka, ki deluje na stičišču okoljskih raziskav, analitike in javnega zdravja. Avtorja preučujeta nove eksperimentalne dokaze o vplivih mikro- in nanoplastike na živčni sistem, od sprememb, opaženih pri mladih morskih pticah, do študij delcev v človeškem možganskem tkivu. Razpravljata tudi o morebitnih mehanizmih, ki vključujejo nevrovnetje, oksidativni stres, mitohondrijsko disfunkcijo in motnje v nevronalni komunikaciji.

• »Svetloba iz teme kristala: ko diamanti sledijo nevidni plastiki« – Tatiana Kárová, mag. znanosti. Avtorica se je izobraževala na področju jedrske in subjedrske fizike na Karlovi univerzi v Pragi. Članek prinaša vprašanje nanoplastike na področje kvantne fizike in preučuje morebitno uporabo dušikovih praznin (nitrogen-vacancy centers) v sintetičnih diamantih za odkrivanje delcev, katerih velikost presega zmožnosti mnogih konvencionalnih optičnih metod. Ponuja podrobno razpravo o načelih ODMR in nanometrske NMR, obstoječih eksperimentalnih dosežkih in inženirskih omejitvah. Avtorica poudarja, da neposredni, kemijsko specifični detektor nanoplastike, ki bi temeljil na tej tehnologiji, ostaja raziskovalni cilj in ne že pripravljeno orodje za uporabo.
• »Devetintrideset sekund: spoznanja iz potresa v Venezueli leta 2026« – dr. John Ahn, MBA, in dr. Andrea Lešková. Avtorja analizirata nenavadno seizmično zaporedje v severni Venezueli, kjer sta se v razmaku manj kot 40 sekund zgodila dva močna sunka. Članek preučuje nasprotujoče si interpretacije dogodka, bodisi kot dva ločena potresa bodisi kot en sam zapleten prelom, pa tudi mehanizme prenosa napetosti med prelomnimi segmenti, usmerjenost preloma, značilnosti popotresnih sunkov in posledice tovrstnih kaskadnih scenarijev za sodobne modele seizmične nevarnosti. Poseben zaključek poudarja, da obsega človeških izgub ne določa le magnituda, temveč tudi ranljivost grajenega okolja, razmere na tleh, kakovost spremljanja in pripravljenost infrastrukture.
• »Ocean kopiči toploto: zakaj bi leto 2026 lahko prineslo enega najmočnejših El Niñov v zgodovini meritev« (The Ocean Is Storing Heat: Why 2026 Could Bring One of the Strongest El Niños on Record) – dr. Anastasiya Pashigreva. Kemičarka in raziskovalka podnebnih ter okoljskih sistemov dr. Pashigreva analizira razvoj pojava El Niño leta 2026 skozi stanje zgornjega Tihega oceana, porazdelitev toplote pod površjem, Kelvinove valove, spremembe pasatov in mednarodne modele napovedovanja.
• »Kamčatski mega-potres leta 2025 v svetovnem kontekstu« – N. Albridge. Avtor je geofizik z več kot 12-letnimi poklicnimi izkušnjami in izkušnjami s poučevanjem na univerzi. Uredniška ekipa je preverila avtorjevo identiteto, kvalifikacije in poklicno ozadje, vendar njegovo ime in pripadnost zaradi varnostnih razlogov nista razkrita. Članek preučuje kamčatski potres z magnitudo Mw 8,8 v primerjavi z največjimi potresi na prelomih podrivanja (megathrust potresi) sodobne dobe.
• »Zakaj plastika zlahka pridobi elektrostatični naboj, les pa ne?« – dr. Jan Kára. Dr. Kára je doktoriral iz diskretnih modelov in algoritmov na Karlovi univerzi, trenutno pa se ukvarja z razvojem jedra Linux. Članek preučuje temeljno, še vedno ne povsem rešeno vprašanje kontaktne elektrifikacije. Avtor pojasnjuje trenutno razumevanje mozaičnih porazdelitev površinskega naboja, mehanokemičnega prekinjanja vezi, vlog radikalov in ionov ter eksperimentalnih dokazov, ki kažejo na lignin kot enega od dejavnikov za naravne antistatične lastnosti lesa.
• »Prvi učitelj imunskega sistema: kako priželjc oblikuje zdravje skozi celo življenje« – dr. Rinat Akhmetzakirov, dr. med. Radiolog najvišje kvalifikacijske kategorije, specializiran za radiografijo, CT, MRI, ultrazvok in nuklearno diagnostiko, dr. Ahmetzakirov dela v Nacionalnem znanstvenem centru za travmatologijo in ortopedijo, poimenovanem po akademiku N. D. Batpenovu v Astani. Članek se osredotoča na priželjc (thymus) in trenutne raziskave njegovega regenerativnega potenciala.
• »Integracija nevronskih mrež kot orodij v znanstvenih raziskavah« – Taliy Shkurupiy, M.A.M. Avtor je strokovnjak za IT z izkušnjami v visokotehnološki industriji Silicijeve doline in globalni sistemski analitik, specializiran za OSINT, digitalno raziskovanje in analizo podatkov. Ima certifikat C|OSINT. Članek spremlja razvoj nevronskih mrež od informacijske teorije Clauda Shannona in zgodnjega strojnega učenja do AlphaFold2, GraphCast in sodobnih metod za odkrivanje novih materialov. Preučuje, ali lahko algoritmi znanstvenikom pomagajo prepoznati prav tiste spremenljivke in strukture, prek katerih postane zapleten sistem znanstveno opisljiv.
• »Brez modre ni zelene« – pogovor s Sylvio Earle in Liz Taylor. Dr. Sylvia Earle je pionirka oceanografije, raziskovalka National Geographic Society (Explorer-in-Residence), ustanoviteljica organizacije Mission Blue ter ena najvplivnejših osebnosti v sodobni vedi o oceanih. Liz Taylor vodi podjetje DOER Marine, ki razvija plovila za globokomorska raziskovanja. Osrednja tema pogovora je ocean kot planetarni sistem za podporo življenju in potreba po povezovanju znanstvenega znanja s praktičnimi rešitvami za njegovo zaščito.

Številka se zaključi s kroniko znanstvenega dela Globalnega raziskovalnega centra ALLATRA, vključno z mednarodnimi konferencami in strokovnimi dogodki, raziskavami o mikro- in nanoplastiki, sodelovanjem pri upravljanju z naravnimi nevarnostmi ter predstavitvami znanstvenih in analitičnih gradiv centra.

Revija »ALLATRA Natural Science Review« vabi avtorje k sodelovanju

Uredniška ekipa toplo pozdravlja nova znanstvena in strokovna gradiva ter vabi avtorje k sodelovanju in oddaji svojih del za objavo.

Revija »ALLATRA Natural Science Review« izhaja četrtletno v digitalni obliki. Publikacija ne vsebuje oglaševanja ali sponzoriranih vsebin ter avtorjem ne zaračunava stroškov oddaje ali objave prispevkov.

Podrobnejše informacije o merilih za oddajo prispevkov so na voljo tukaj.

Predloge tem in gradiva za obravnavo lahko pošljete uredništvu na: [email protected]. 

O Globalnem raziskovalnem centru ALLATRA

Globalni raziskovalni center ALLATRA združuje znanstvenike, raziskovalce in strokovnjake iz različnih držav za proučevanje globalnih izzivov, vključno z naravnimi nesrečami, geodinamičnimi spremembami, mikro- in nanoplastiko ter človekovimi pravicami. Center objavlja znanstveno utemeljene analize in priporočila za raziskovalce, oblikovalce politik, medije in javnost.

Kontaktni naslov za medije: [email protected]